Inštitut Highway Loss Data Institut je opravil obsežno študijo v zveznih državah Kolorado, Oregon in Washington, kjer je “rekreativna” uporaba konoplje zakonita. Pripravili so številne kriterije, uporabili meta analizo različnih študij iz preteklosti in ugotovili, da je verjetnost trka na podlagi zavarovalniških zahtevkov, ki sledijo prometnim nesrečam, v teh državah za tri odstotke višja kot v državah, kjer marihuana ni legalizirana.
V Koloradu se je sicer v primerjavi z okoliškimi državami število zahtevkov povečalo za 14 odstotkov, v Washingtonu za 6 odstotkov, v Oregonu pa za 4 odstotke. Zanimivo je, da je raziskava Highway Loss Data Instituta dala povsem nasprotne rezultate tistim, ki so jih dobili na univerzi Columbia. Tam so ugotovili, da uporaba marihuane zmanjša pojavnost in posledice prometnih nesreč.
Kot vemo indijska konoplja vsebuje okoli štiristo različnih kemičnih snovi, od tega okoli sto kanabinoidov. Najbolj znani delta-9 tetrahidrokanabinol ali THC je tisti, ki povzroča psihoaktivne učinke. Uporabniku pogosto prinaša občutke ugodja in sproščenosti, a mu hkrati okrni pozornost, sposobnosti mišljenja, tvorbo spomina, koordinacijo in reakcijski čas. Zato vožnja pod njegovim vplivom ni dovoljena.
Na policijski upravi pravijo, da je vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Njihova prisotnost pa je med udeleženci v cestnem prometu iz leta v leto večja. Policisti pravijo: “Uživalci prepovedanih drog največkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči in prepozno zavirajo. Opazimo tudi povečano pripravljenost na tveganje in agresijo do okolice in soudeležencev v prometu.” Težave z vožnjo imajo tudi ob morebitni abstinenčni krizi.
Po podatkih iz literature reakcijske sposobnosti zmanjšuje tudi kar petina na trgu prisotnih zdravil. Desetina povzročiteljev prometnih nesreč pa naj bi uporabljala zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti.
1200 evrov in 18 kazenskih točk
Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZprCP) loči voznike, ki so dokazano pod vplivom psihoaktivnih snovi in tiste, ki jim zgolj ugotovijo prisotnost navedenih snovi v telesu. Vpliv je nedvoumen le, ko je prisotnost teh snovi mogoče ugotoviti v krvi ali slini, saj je razpolovni čas vpliva teh snovi v krvi kratkotrajen (dejansko le v času vpliva na zmanjšanje sposobnosti za vožnjo), pojasnjujejo na policiji. Za kršitelje je predvidena globa 1200 evrov in 18 kazenskih točk. Takemu vozniku prepovejo nadaljevanje vožnje in mu za 24 ur tudi odvzamejo vozniško dovoljenje.
Če ugotovijo zgolj vsebnost psihoaktivnih snovi oziroma njihovih presnovkov v seču, to dokazuje le uživanje določene vrste droge, ki ga ni mogoče vedno in zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka, zato voznik ne dobi kazni. Ker je psihoaktivne snovi v krvi (ali slini) mogoče dokazati le kratko časovno obdobje, nekaj minut do nekaj ur, gotovo kazni kdo tudi uide.
Kako policisti ugotavljajo sum
Policist na podlagi posebnega postopka ali hitrega testa (preizkus z napravo za hitro ugotav-ljanje drog) potrdi sum, da je oseba pod vplivom prepovedanih snovi in odredi strokovni pregled s preiskavo krvi in urina.
V postopku policist najprej preizkusi horizontalni in vertikalni drget oči ter njihovo usmerjenost. Pri tem mora oseba z očmi slediti pripomočku, ki mu ga pred obrazom premika policist (na primer svinčniku). Sledi ocena velikosti zenic, kjer si pomaga s kartončkom, na katerem so velikosti zenic grafično prikazane in jih lahko primerja. Povprečna velikost zenice je med tremi in 6,5 milimetri. V nadaljevanju s svetilko posveti v predel oči in pri tem opazuje reakcijo zenic na svetlobo, če je ta morda upočasnjena.
Če potrdi razlog za sum, policist udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ki ga opravi zdravnik.
Po pameti na cesto!
Robert Hočevar-Hoč
